Obvestila enote Ostržek – predšoslki

LOVEC NA OBISKU

V mesecu januarju je skupini Pikapolonice in Žabice obiskal čisto ta pravi lovec. Gospod Milan Vuković je otrokom predstavil svoje delo in njegovo vlogo v gozdu. S seboj je prinesel tudi veliko pripomočkov, ki jih potrebuje pri svojem delu in vsakega tudi predstavil otrokom. Najbolj jim je bilo všeč pihati v lovski rog in opazovati z daljnogledom. Z zanimanjem so mu prisluhnili, saj se še nikoli niso srečali z lovcem.

 

Pikapolonice (Ivka Knežević in Jožica Poje)

Žabice (Bojan Latin, Tanja Besal in Maja Žagar)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nočitev v vrtcu

V sredo, 21. decembra, smo se zvečer ob 17:00 zbrali v vrtcu. Odšli smo na skupni pohod po okrašenem središču mesta.

 

 

 

 

Potem smo odšli nazaj v vrtec, kjer smo se pripravili na večerjo.

 

 

 

 

Končno smo jo pričakali in se okrepčali.

 

 

Zatem je sledila rutina v kopalnici. Umili smo si zobe in se oblekli v pižame.

 

 

Nekateri smo si ogledali nekaj risank …

 

 

 

Drugi pa smo imeli zabavo ob živahni glasbi …

 

 

Ko smo se malo utrudili, smo si pripravili svoje postelje.

 

 

 

 

Seveda smo morali poskrbeti tudi za svoje vzgojitelje in njihova ležišča.
In potem smo utonili v sladek spanec. Še pred tem pa nas je obiskal Božiček in nam pustil nekaj sladkih dobrot.

 

 

Naslednje jutro smo se pripravili na nov dan v vrtcu.

 

Obisk enote Čebelica in ogled risank v kinu

V četrtek, 8. decembra, smo otroci iz predšolskega dela enote Ostržek obiskali Čebelico. V našem letnem delovnem načrtu smo si v okviru t. i. veselega decembra omislili tudi nekaj razvedrilnega programa. V ta namen smo si zato v tamkajšnjem kinu skupaj ogledali dve praznični risani seriji, in sicer A veš, koliko te imam rad (Božič do lune in nazaj) ter Srečko božični okrasek. Otroci so v naši “kinodvorani” neizmerno uživali.

 

Kolektiv enote Ostržek-predšolski

 

 

Miklavževi piškoti na oranžnem vhodu

Včasih so ljudje rekli, ko so se ozrli v nebo in je bilo oranžno … “Danes pa Miklavž peče piškote”. Tudi Pikapolonice in Žabice iz oranžnega vhoda smo danes pripravljali Miklavževe piškote. Zamesili smo testo, ga razvaljali in jih nato z različnimi modelčki izrezovali. Potem smo jih še spekli in okušali. Bilo je prav prijetno in zabavno … predvsem pa slastno.

 

Ivka Knežević in Jožica Poje
Bojan Latin, Sara Devjak in Adrijana Bogolin

 

Obisk gozdarja v Žabicah in Pikapolonicah

V sredo, 23. novembra, je na naše povabilo, k nam na obisk prišel gozdar g. Anže Krese. Ker smo mesec november namenili spoznavanju gozda v sliki, besedi in v naravi, smo ga povabili k nam. Predstavil nam je svoj poklic, pokazal nekaj orodja, ki ga pri svojem delu uporablja in nam dal še nekaj koristnih nasvetov ob obisku gozda. Pogovarjali smo se tudi o različnih gozdnih živalih (malih in velikih) ter o gozdnem bontonu ter pravilih obnašanja v naravi. Za vse prejete informacije in nasvete se mu vsi skupaj prav lepo zahvaljujemo.
Bojan Latin, Tanja Besal in Maja Žagar
Ivka Knežević in Jožica Poje

 

Skupina Čebelice smo pridne kot čebele

Tudi v naši skupini smo se z otroki pripravljali na Tradicionalni slovenski zajtrk. Najprej smo ob poučnih knjigah in slikanicah spoznavali čebele, njihovo zgradbo, življenje,…  Spoznali smo pomen medu in čebel v našem življenju. Iz odpadnega materiala smo izdelali čebelnjak, čebele, se naučili pesem o čebelarju in izdelali pogrinjek za tradicionalni zajtrk.

 

Nataša Žagar in Neva Šega

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obisk tržnice in priprave na medeni zajtrk

Topel jesenski dan nas je povedel na kočevsko tržnico pod Likovnim salonom. Tam kočevski in drugi proizvajalci, kmetje in čebelarji predstavljajo in prodajajo svoje, domače izdelke. Nas je najbolj pritegnila stojnica z izdelki iz medu. Na njej smo poleg klasičnega medu opazili tudi kremni med, ki je bil po barvi in gostoti videti drugačen od ostalega medu. G. Obranovič, čebelar nam je pojasnil, da je ta med gladek in v obliki kreme. Ko ga namažemo na kruh ne teče dol, zato se ga ljudje radi poslužujejo. Pripravijo ga tako, da na drobno zmeljejo kristaliziran med in ga vmešajo v hladen tekoči med. To mešanico spravijo v hladen prostor, kjer po nekaj tednih kristalizira. Nato ga mešajo. Dobijo med v obliki kreme. Je gost, ne teče in je zelo okusen. G. Obranovič je bil zelo prijazen, saj nam je vse lepo razložil in podaril en kozarček kremnega medu.
Poleg obiska tržnice smo si ogledali tudi poslikave panjskih končnic pri Srednji šoli in v neposredni bližini čebelarstva Kneževič. Poleg je tudi kip sv. Ambroža, ki je zavetnik čebel in čebelarjev.
V igralnici smo se pripravljali za petkov Medeni zajtrk. Otroci so pobarvali čebelnjake, katere so uporabili kot pogrinjke pri zajtrku. Čebelice v vazi pa so krasile mizo ob medenem zajtrku. Maslo, med, jabolko in mleko so bili odličen zajtrk in dodobra so nasitili naše želodčke.

 

Alenka Tekavčič in Josipa K. Ferenček

 

Tradicionalni slovenski zajtrk

V petek, 18. novembra, je tudi v naši enoti potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Po zajtrku pa smo vsi skupaj zapeli pesem Čebelar, avtorja Lojzeta Slaka.

 

 

Posnetek pa si lahko ogledate tukaj …

Pravljična urica v Knjižnici Kočevje

V četrtek, 17. novembra, smo skupina Žabice obiskali Knjižnico Kočevje. S knjižničarko smo se srečali v tamkajšnji igralnici.

 

 

Predstavila nam je različne knjige.

 

 

Spoznali smo, da obstajajo poleg običajnih knjig tudi takšne … nekoliko drugačne … predvsem velike.

 

 

Predstavila nam je tudi velikana, ki “živi” v eni izmed takšnih knjig.

 

 

Ko nam je prebrala zgodbico o krtini in živalih, pa so sledile še telovadne minutke.

 

 

Gibali smo se tako kot živali v aktualni pravljici.

 

 

Za vse lepo preživete trenutke se vsem prav lepo zahvaljujemo.

Bojan Latin, Tanja Besal in Maja Žagar

Buče, buče, buče

Buča je okrogla
in se kotali,
buča je prav slastna
v želodčke si želi.
Še strašilo naredimo,
to bo zanimivo.
Če pa na njivi ostane pozabljena buča, si v njej domek uredi mala miška, ki postane miški hiška.

 

Alenka Tekavčič in Josipa K. Ferenček

 

 

Volitve v Deželi Kačariji

V četrtek, 3. novembra, smo si otroci iz skupin Žabice, Čebelice, Medvedki in Miške v Pokrajinskem muzeju Kočevje ogledali zanimivo lutkovno predstavo z naslovom Volitve v Deželi kačariji.
Cvetko, naš dobri prijatelj, nam je predstavil nekaj gozdnih živali. Vsi so imeli eno skupno točko … vsak izmed njih je želel postati župan gozda. Dolgo časa so se prepirali, kdo bo to bil. Na koncu pa so vsi spoznali, da so raje najboljši prijatelji kot to, da se nenehno prerekajo.

 

Bojan Latin in Tanja Besal (Žabice)
Nataša Žagar in Neva Šega (Čebelice)
Maruša Trope Naglič in Nada Railić (Medvedki)
Daša Gjerek Krkovič in Klara Jovič (Miške).

 

Še nekaj utrinkov s predstave …

 

Kaj se skriva … V KOSTANJEVI JEŽICI

Prišla je jesen in z njo jesenski plodovi. V skupini Pikapolonice smo se odločili, da malo bolje raziščemo in spoznamo kostanj. V škatlo z odprtino na pokrovu sva položili nekaj predmetov (ježico in plod divjega kostanja, plod domačega kostanja, krtačo, glavnik, zobno krtačko). Ko so predmete potipali vsi otroci, sva se začeli pogovarjati, kaj neki se skriva v škatli. Ježico domačega kostanja sva imeli v kozarcu.” Le zakaj je ni bilo v škatli?” so vprašali otroci. Natančno smo si ogledali ježici divjega in domačega kostanja, opisali smo razlike in podobnosti. Razložili sva, kako uporabljamo domači kostanj in kakšno vlogo ima divji kostanj za prehrano živali. Nato smo se odpravili na opazovalni sprehod po mestu, našli smo drevo divjega kostanja. Drevo smo si ogledali (deblo, veje listje), potipali, povohali. Otroci so z veseljem pobrali kostanj, nabrali smo tudi listje in vejice. Ježice pa sva vzgojiteljici pospravili na varno. V vrtcu smo si pripravili več kotičkov. S pomočjo povečevalnih stekel so si otroci ogledovali listje, veje. Otroci so material opazovali, primerjali in komentirali. Otrokom sva ponudili zemljo in lončke, kamor so otroci posadili kostanj. Naredili smo poskus! Enega od lončkov smo dali v omaro, drugega nismo nič zalivali, tretjega pa smo položili v posodo, kjer ni bilo nič zemlje, četrtega smo močno zalivali. Vsak dan smo opazovali, kaj se dogaja z našimi kostanji v lončkih. V matematičnem kotičku so otroci kostanj razvrščali, šteli in se z njim prosto igrali. Naučili smo se pesem Kostanjček zaspanček Mire Voglar in zaplesali jesenski ples.

 

Vzgojiteljici: Ivka Knežević in Jožica Poje

 

 

 

 

 

Noč duhcev in čarovničk

Obvestilo!

prireditev je zaradi slabe jutrišnje vremenske napovedi-deževje prestavljena na četrtek, 27.10.2022.

Hvala za razumevanje.

Oblikovanje jeseni v Žabicah

V skupini Žabice smo preko različnih pesmic spoznavali razne gozdne živalice, jesenske plodove in rastline. S plastelinom smo jih nato poskušali tudi upodobiti. Tukaj je nekaj naših izdelkov. Hm, le kaj predstavljajo?

 

Bojan Latin in Tanja Besal

 

Izdelava predpasnikov

Otroci iz skupine Čebelice in Žabice smo se z vzgojitelji udeležili delavnice, ki je bila organizirana v sklopu projekta Metulji in kačji pastirji in dneva odprtih vrat Invalidskega društva Kočevje. Otroci so si ogledali razstavo in si porisali svoj predpasnik.

 

Nataša Žagar, Maksimilijan Vovk, Bojan Latin

 

 

 

 

 

 

 

Naša gozdna čutna pot

Na sončen dan smo se odpravili do gozda. Otroci so izdelovali slike iz naravnega materiala. Nato pa smo dobili idejo, da bi si izdelali lastno čutno pot. Nabrali smo storže, veje in vejice, pesek in izdelava poti se je pričela. Otroci so se pogumno sezuli in se bosi sprehodili. “Kako je tukaj mehko”, so rekli, ko so stopili na zemljo.
Metuljčki in Nataša Žagar, Aneja Žagar in Staša Kersnič

 

Sprehod do travnika in nabiranje cvetlic

Otroci in vzgojiteljici iz skupine Metuljčki smo se odpravili do bližnjega travnika in nabirali cvetlice. Ko smo se vrnili v igralnico, je vsak otrok izdelal sliko iz nabranih rož.
Nataša Žagar in Aneja Žagar

 

 

Plavalni tečaj za otroke iz skupin Medvedki in Čebelice v starosti 5–6 let

V tednu od 21. – 25. 3. 2022 smo v okviru programa Mali sonček izvedli program Prilagajanje otrok na vodo. Namen plavalnega tečaja je bil, da otroci izgubijo strah pred vodo, da se v vodi dobro počutijo, ter da usvajajo osnovne elemente plavanja.
Plavalni tečaj smo izvedli v Športnem centru Kovač v Osilnici. Pot do tja nas je izpred našega vrtca peljala mimo mejnega prehoda Petrina in čez vasi Grivac, Kuželj, Bosljiva Loka,… Čeprav je vožnja z avtobusom trajala 1 uro v vsako smer, so otroci vsak dan v pričakovanju po novih vodnih doživetjih le- to prenašali strpno in brez večjih težav. S seboj smo imeli malico s katero smo se okrepčali po prihodu iz bazena.
Otroci so v bazenu pod vodstvom naših učiteljev plavanja zares uživali, saj so se poleg »učenja« tudi igrali, skakali, čofotali in počeli razne vodne vragolije. Pod budnim očesom učiteljev plavanja so otroci potapljali glavo, vadili izdihovanje v vodo, drseli na vodi, plavali pod vodo in tudi že zares splavali. Učitelji plavanja so jim pokazali tehniko plavanja žabice in jim bili pri tem v pomoč in podporo.
Zadnji dan so otroci pokazali kaj zmorejo in kaj so se naučili. Otroci, ki so vsaj 5 sekund drseli z iztegnjenimi rokami in glavo med njimi po vodi so osvojili bronastega morskega konjička. Otroci, ki so preplavali 8 metrov razdalje v poljubni tehniki so osvojili srebrnega konjička in otroci, ki so preplavali razdaljo 25 metrov poljubne tehnike plavanja so osvojili zlatega morskega konjička.
Otroci so zadnji dan po zaključenem tečaju in po prihodu v svojo igralnico dobili tudi zlate medalje za sodelovanje in pogum.

 

Zapisala: Alenka Tekavčič

 

 

 

 

 

Moja družina

V mesecu marcu obeležimo mnogo praznikov, ko praznujejo različni družinski člani (dan žena, materinski dan, dan mučenikov), zato smo se v skupini Pikapolonice odločili, da se še posebaj podrobno posvetimo družini. Skladno s cilji in z upoštevanjem 1. in 2. starostnega obdobja otrok so načrtovali mnogo aktivnosti, kjer so otroci imeli možnost spoznavanja tematike o družini. Ob ogledovanju družinskih fotografij, ki so jih otroci prinesli od doma, smo spoznavali družinske člane in odnose med njimi. Spoznavali smo tudi različne vrste družin (enostarševska, ožja, razširjena…). S pomočjo kock smo prikazali število družinskih članov, ugotavljali smo, pri katerih otrocih je doma številčnejša družina. Pri tem smo poudarjali, da ni pomembno, koliko članov šteje družina, pomembno je, da se imamo radi. Igrali smo se tudi igro vlog: mi smo mamice, očki, bratci, sestrice, babice, dedki… Urili smo se tudi v samostojnem pripovedovanju ob ugotavljanju, kaj počnemo v družini. Na sprehodih smo opazovali različna bivalna okolja otrok (hiša, blok). Ogledovali in prebirali smo knjige na temo družina: Mamica, kje si?; Moj očka; Mamica in očka sta se skregala… Izdelovali smo darila za dan žena in materinski dan. ob nastajanju različnih izdelkov smo poudarjali vrednote kot so spoštovanje, strpnost, ljubezen, zaupanje.

 

Zapisala: Ivka Knežević

 

 

Darila za mamice

Otroci iz skupine Metuljčki so z najino pomočjo pripravili slano testo, nato pa izdelali darila za mamice. Izdelali so okvir za sliko, ki ga bodo podarili mamici.

 

Nataša Žagar in Aneja Žagar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Čistilna akcija

V preteklem tednu smo skupaj z otroki v okolici našega vrtca izvedli čistilno akcijo. Pobirali smo smeti, jih ločevali in ozaveščali misli o čistem okolju.

 

Kolektiv enote Ostržek-predšolski

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt “Pasavček” in obisk policista

V skupini Čebelice, v starosti 5–6 let, izvajamo projekt Pasavček.

 

Namen projekta je ozaveščanje otrok in staršev o pomenu uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. Ker po pripovedovanju otrok opažamo, da vsi starši ne upoštevajo pravila o obveznem privezovanju z varnostnim pasom tako odraslih kot otrok, smo se odločili, da v skupini preverimo ali je to res. V garderobi pred igralnico starši skupaj z otroki tako beležijo vsakodnevno pripetost v avtomobilu z označevanjem v tabelo. Na ta način se otroci in starši vsakodnevno opomnijo, da se je potrebno v avtomobilu privezati, pa čeprav na kratko razdaljo. Otroci so na vprašanje, zakaj se moramo v avtu privezati, enotno odgovorili, da se privežemo zaradi policista, kar pa vemo, da ni res. V prvi vrsti se privežemo zaradi svoje varnosti. To je otrokom povedal tudi policist Marjan, katerega smo povabili v našo skupino. Torej ne privežemo se zaradi policistov, temveč zato, da ob morebitnem trku ali nezgodi avtomobila ne »zletimo« s sedeža. Kot je povedal policist, nas lahko zaradi nepripetosti z varnostnim pasom odnese skozi okno ali med sedeže. Otroci so policistu zatrdili, da se redno privezujejo, nekateri starši pa še vedno ne. Otroci so obljubili, da bodo starše redno opozarjali, če bodo ugotovili, da se niso privezali.

 

Slogan projekta Pasavček se glasi RED JE VEDNO PAS PRIPET.

 

S policistom smo se dogovorili, da se dobimo zunaj pri službenem avtomobilu. Oblekli smo se in si nadeli odsevnike, s katerimi smo v prometu bolj vidni in s tem varnejši.

 

Policist nam je predstavil nekaj službenih pripomočkov, ki jih potrebuje pri svojem delu. Otroci so imeli veliko vprašanj, na vsa so dobili odgovore.

 

S policistom smo odšli na sprehod skozi mesto in se učili pravilne hoje v skupini in v paru ob robu cestišča in na pločniku. Preverili smo, ali pravilno prečkamo cesto in na kaj moramo biti pozorni. Otroci so sledili navodilom in opozorilom policista. Naučili smo se pravilnega obnašanja v prometu kot pešci in upoštevanja nekaj osnovnih pravil za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Jeseni gremo v šolo, zato se moramo še veliko naučiti in pripraviti, da bodo naši dnevi brezskrbni in veseli. In ne bomo pozabili, da se na vsaki vožnji, pa čeprav je kratka, privežemo z varnostnim pasom, saj je Red vedno pas pripet.

 

Zapisala: Alenka Tekavčič

 

 

 

 

 

 

 

Nastop za upokojenke vrtca

V petek, 11. marca, smo imeli nastop v Brlogcu. Tja so nas povabile nekdanje vzgojiteljice, ki sedaj uživajo v zasluženem pokoju. Zapeli smo tri pesmice in jim malo polepšali ta dan. One pa so nas razveselile s sladko nagrado … 😊
Bojan Latin in Tanja Besal (skupina Mravljice)

 

Obisk medicinske sestre

V ponedeljek, 21. februarja, nas je v enoti Ostržek-predšolski obiskala medicinska sestra Diana iz Zdravstvenega doma Kočevje. Povedala nam je, kako pravilno skrbimo za svoje zobe. S seboj je pripeljala svojega prijatelja Zmajčka in skupaj sta nam povedala, da je potrebno zobe umivati vsaj dvakrat na dan. Za konec pa smo še Zmajčku vsi umili zobe.

 

 

Knjiga je moja prijateljica

Mesec februar je v skupini Mravljice potekal predvsem v znamenju knjig. Pogovarjali smo se o kulturnem prazniku (8. februar). Spoznali smo pesmi in prozo ter se pogovarjali o tem, kdo je pesnik in kdo pisatelj. Ugotovili smo, da je bil g. France Prešeren prav prijeten gospod, ki je ustvarjal poezijo. Tudi mi smo se preizkusili v tem. Izdelali smo vsak svojo knjižico z živalskimi ugankami in jo poimenovali “Moja prva knjiga”.

 

 

Ogledali smo si stavbe tiskarne, knjigarne in knjižnice. Tudi v skupini smo se igrali v knjižnici in spoznali poklic “knjižničar”.

 

 

Na sprehodu smo odkrili prav posebno vrsto knjižnice, imenovano “knjigobežnica”. Malo smo raziskovali, kaj naj bi to pomenilo in hitro ugotovili, da jih je v našem mestu kar precej. Tudi mi smo v knjigobežnico prispevali nekaj naše literature.

 

 

Zapisala: Bojan Latin in Tanja Besal
Skip to content