Obvestila enote – Brlogec

24.4.2024 – dan brez zavržene hrane

Dan brez zavržene hrane je priložnost za ozaveščanje in ukrepanje proti prekomernemu nakupovanju hrane. Ta dan nas spodbuja k razmisleku o naših nakupovalnih navadah, pripravi hrane ter o tem, kako lahko zmanjšamo količino hrane, ki konča v smeteh.

Pomembno je razumeti, da hrana, ki jo zavržemo, ni samo izguba hrane, ampak tudi izguba virov, ki so bili porabljeni za njeno pridelavo, transport in pakiranje. Zmanjševanje zavržene hrane ima tako pomembne okoljske in ekonomske koristi.

Na dan brez zavržene hrane lahko vsakdo prispeva k spremembi s preprostimi koraki, kot so načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje hrane, uporaba preostankov ter donacija neporabljenih živil organizacijam, ki pomagajo tistim v stiski.

Načrtujte obroke: Pred nakupom hrane si vzemite čas za načrtovanje obrokov za cel teden. Tako boste kupili samo tisto, kar resnično potrebujete, in se izognili nepotrebnim nakupom.

Nakupujte pametno: Pred nakupom preverite, kaj že imate doma, in se osredotočite na nakup svežih sestavin, ki jih boste dejansko porabili. Prav tako razmislite o nakupu manjših količin, če niste prepričani, koliko boste potrebovali.

Pravilno shranjujte hrano: Uporabljajte pravilne metode shranjevanja, da podaljšate svežino hrane. Na primer, nekatere zelenjave je bolje hraniti v hladilniku, medtem ko se druge bolje obnesejo pri sobni temperaturi.

Uporabite preostanke: Ne zavrzite preostankov hrane! Namesto tega jih uporabite za pripravo novih obrokov. Na primer, iz preostalega kuhane zelenjave lahko pripravite juho ali zelenjavni pire.

Pravilno odmerjajte porcije: Pri pripravi obrokov pazite, da ne skuhate preveč hrane. Če pripravite prevelike porcije, obstaja večja verjetnost, da bo hrana končala v smeteh.

Donirajte neporabljena živila: Če imate neporabljena živila, ki jih ne boste mogli porabiti, jih raje donirajte lokalnim dobrodelnim organizacijam ali socialno ogroženim posameznikom.

Kompostiranje: Hrano, ki je ni več mogoče porabiti, lahko kompostirate namesto da jo zavržete. S kompostiranjem lahko ustvarite hranilno bogato zemljo za vaše rastline ali pa jo oddate v lokalno kompostarno.

Z majhnimi spremembami v vsakdanjih navadah lahko vsak prispeva k zmanjšanju količine zavržene hrane ter tako pomaga ohranjati naš planet in zagotoviti hrano za vse.

Zapisali: Jasna Š. Pranjić In Sonita Majerle

Fotografirale: Jasna Štante4 Pranjić, Kristina Behin, Tjaša Robič, Nina Recek

Videoposnetek uredila: Kristina Behin

DAN ODPRTIH VRAT

Poleg svetovnega dneva ozaveščanja o Downovem sindromu je 21. marec tudi mednarodni dan gozdov. Zajčki smo ga obeležili z razstavo gozdnih pretikank.

Z vozičkom smo se odpravili do Marofa. Nadaljevali smo peš in priložnost izkoristili za treniranje hoje ob vrvici.

Na gozdni poti smo se ustavili in začeli z raziskovanjem. Tjaša in Klara sta nam razdelili prav posebne lupe, ki jih je Tjaša izdelala iz odpadnega kartona. Podrobno smo preučevali gozdna tla, cvetlice, lubje …

Lupe smo pospravili in nadaljevali z nabiranjem naravnega materiala za gozdne pretikanke. Po opravljeni nalogi je sledila igra in plezanje na bližnji štor

Fotografirali in zapisali. Tjaša Robič in Klara Jović

Skupina Miške:

Skupina Ježki:

Skupina Zajčki:

Skupina Medvedki:

Fotografirale: Jasna Štante Prajnić, Kristina Behin, Tjaša Robič, Nina Recek

V enoti Brlogec smo v mesecu februarju pripravili IZMENJEVALNICO KNJIG. Bila je odlična priložnost, da so starši prinesli knjige, ki jih otroci ne potrebujejo več, hkrati pa so imeli možnost dopolniti svojo otroško knjižnico z novimi. Skupaj smo bili bolj trajnostni, saj so knjige našle nov dom in bodo ponovno uporabljene.

Zapisala in fotografirala: Jasna Štante Pranjić

Fotografirale: Sonita Majerle, Nina Recek

Fotografirala: Jasna Štante Pranjić

Videoposnetek uredila: Kristina Behin in Jasna Štante Pranjić

V januarju smo končno dočakali večjo količino snega, ki smo se ga pri Zajčkih zelo razveselili. Preden smo se podali na sneg, smo spoznali oblačila, ki si jih nadenemo, da nas pozimi ne zebe. Ob tem smo ponovili tudi dele telesa: kapa gre na glavo, rokavice na roke, šal okoli vratu … V igralnici smo preoblačili dojenčke, razvrščali zimska oblačila po barvi in sestavili tudi plakat. Vzgojiteljica Tjaša si je izmislila gibalno igro: Nekoč, nekje bila je omara. Vriskali smo ob pobiranju oblačil, ki jih je razpihal veter.

Zimska oblačila smo hitro usvojili, nato smo nadaljevali s pripravo na igro na snegu. Vzgojiteljici Klara in Tjaša sta nam prinesli sneg kar v igralnico, da smo ga lahko otipali, si ga ogledali ter se z njim igrali. Ugotovili smo tudi, da se da s snegom barvati tudi vodne pobarvanke.

Odločili smo se, da smo sedaj dobro pripravljeni za igro na snegu. Vzgojiteljice so nas oblekle v toplo zimsko opravo in odskakljali smo na sneg. Tam smo se kepali, kopali po snegu, se gugali … Tako je bilo zabavno!

Svojo igro s snegom smo nadgradili tudi tako, da smo iz naravnih materialov, ki smo jih našli na obrobju gozda, izdelali čopiče ter kot pravi umetniki barvali po snegu.

Ni pa ostalo samo pri snegu, spoznali smo tudi led. Ta nam je pri igri bolj spolzel iz rok kakor sneg, ugotovili smo, da se hitro spremeni v vodo. Led, ki nam je po igri ostal, smo dali v lonček in čez čas opazovali, kako izginja in ostaja samo voda. Ustvarjali smo z ledenimi lučkami, ki pa so izgledale tako slastno, da si je marsikdo izmed nas zaželel, da bi bil to pravi sladoled.

Ogledali smo si tudi kamišibaj: Nekega zimskega dne in prebirali knjige o zimi.

Fotografirali in zapisali: Tjaša Robič in Klara Jović

Gibanje je primarna otrokova potreba in je eno od najpomembnejših področji v razvoju otroka. Poleg ostalih področij gibanje pripomore k razvoju celovite osebnosti.

Današnji način življena dela iz otrok pretežno sedeča bitja (otroci  radi sedijo pred televizijo, starši jih v vrtec pripeljejo v avto,…), zato je še kako pomembno, da otrokom ponudimo različne možnosti gibalnih aktivnosti v vseh letnih časih.

Zima je čas, ko lahko s preprostimi dejavnostmi kot so hoja po snegu, valjenje v snegu, izdelava kep, snežaka,… naredimo otroku veliko koristnega za njegovo zdravje in razvoj. Ne samo da bo otrok na svežem zraku, da bo razvijaj svoje gibalne sposobnosti,  koordinacijo celega telesa, utrjeval mišice,… ob tem se bo tudi neizmerno zabaval, kar pa bo pripomoglo k njegovem dobrem počutju.

Vse na kar moramo odrasli narediti je, da otroku pomagamo prebroditi morebitni strah, negotovost ob prvih srečanjih s snegom in da so otroci pri dejavnostih na snegu primerno oblečeni in obuti.

Predpriprave- igra s snegom v igralnici:

Igra na snegu:

Zapisala in fotografirala: Sonita Majerle

Prazniki so pred vrati, Medvedki pa smo bili praznično razpoloženi že ves december. Vsak teden smo izvedli aktivnosti v sodelovanju s starši, zbirali in izmenjevali lepe misli, modelčke za piškote, recepte, v zadnjem skupnem tednu pa spekli najboljše piškote, da je dišala cela hiša. Tudi sobo smo okrasili, postavili smrečico in ustvarjali risbice in okraske. Da se boste lahko posladkali tudi vi doma pa smo pod objavo pripeli tudi našo zloženko z najboljšimi medvedkovimi recepti! Vsem vam želimo čudovite praznike in veliko medvedjih objemov v letu 2024.

Zapisala in fotografirala: Nina Recek

Pred koncem leta nas je obiskala gledališka skupina vrtca. Zaigrali so nam predstavo Nekoč je bila… Miške, žolna, jazbec in žabice so nam ob glasbeni spremljavi polepšali dopoldne, nato pa nas je obiskal še Božiček in otrokom razdelil darila.

Zapisala: Nina Recek

Fotografirale: Jasna Štante Prajnić, Sonita Majerle, Nina Recek, Tjaša Robič

Poskrbimo za to, da nam v življenju ne bo žal za neizrečene besede, neizražena čustva, nepodeljene objeme in za sanje, ki jih nismo upali sanjati.
(misel iz knjige Akrobati)

Zdravo in čarobno leto 2024!

Fotografirala: Jasna Štante Prajnić

Moja zobna ščetka (Milena Holc)

Moja lepa zobna ščetka,

 čisti zobke od začetka,

levo zgoraj, po sredini,

desno zgoraj in naprej.

Spodaj desno, proti levi,

zobke pridno čisti vse,

vsak kotiček skrbno najde

in naprej odpravi se.

V krogu pleše, se zabava,

vedno najde pravo smer,

kot baletka, pleše ščetka,

vsako jutro, vsak večer.

Skrb za zobe je ključnega pomena za otrokov celostni razvoj. Redna ustna higiena preprečuje zobno gnilobo in težave z dlesnimi. Zdravi zobje so ključnega pomena za splošno zdravje. Zato je še kako pomembno vzpostaviti rutino dnevnega umivanja zob že od najmlajšega otroštva.

V enoti Brlogec nas je, z namenom ozaveščanja tega, obiskala medicinska sestra Žana iz ZD Kočevje, ki nam je na prikupen način pokazala koko si moramo prati zobke. Z velikim zanimanjem smo ji prisluhnili. Pranje zob smo lahko vadili na zmajčku Srečku, ki ga je pripeljala s seboj.

Zapisala: Sonita Majerle

Fotografirali: Sonita Majerle, Jasna Štante Prajnić, Klara Jovič

Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Ko otrok začne obvladati svoje roke, noge in trup začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi samozaupanje in samozavest. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek…) do sestavljenih in zahtevnejših dejavnosti. (Kurikulum za vrtce, 2004)

V vrtcu vsakodnevno otrokom omogočamo in jih spodbujamo, da z različnimi dejavnostmi razvijajo in spoznavajo gibalne sposobnosti ter usvajajo nekatere gibalne koncepte. Gibanje je pomembno tudi za razvoj intelektualnih sposobnosti, socialnega in emocialnega  razvoja. 

*KDOR HOČE, NAJDE POT, KDOR NOČE, NAJDE IZGOVOR.*

(neznani avtor)

Zapisala in fotografirala: Jasna Štante Prajnić

NOVEMBER PRI ZAJČKIH

November smo Zajčki začeli s spoznavanjem svojega telesa. Plesali smo ob pesmi Glava, ramena, kolena, stopala. Iskali in kazali smo dele telesa med knjigami, na sebi, na prijateljih … Spoznavali smo svoj odsev in odsev prijateljev v ogledalu ter razvrščali svoje copatke.

Ampak ni ostalo le pri tej temi.  V novembru smo se v vrtcu sladkali s TRADICIONALNIM SLOVENSKIM ZAJTRKOM. Med sestavinami je bil tudi med. In kdo priskrbi med? Čebele! Zato smo se Zajčki z vzgojiteljicama Klaro in Tjašo odločili, da jim posvetimo posebno pozornost. Začeli smo s petjem pesmi Čebelica (J. Bitenc), ki nam jo je zapela naša lutka Čebelica. Ogledali smo si tudi animacijo pesmi na Arnes Video. Spodaj si jo s skeniranjem kode lahko ogledate tudi vi. Nam se je čebelica zdela zelo smešna in smo vzgojiteljico Tjašo prosili: »Še, še, še!« 

Preko slik smo spoznavali dele čebele, čebelnjak in čebelarja. Hitro se učimo in morda res nismo znali pokazait, kje ima čebela glavo, smo pa pokazali, kje jo imamo  mi in ponovili dele telesa. Tri slike pa nam niso bile zadosti, zato smo se poglobili še v kartonke na temo čebel.

Spoznali smo poklic čebelarja in njegovo opremo. Tjaša se je kar naenkrat spremenila v čebelarja in z zanimanjem smo si ogledovali in otipali čebelarsko opravo. Nekateri med nami so bili tako pogumni, da so si tudi sami nadeli čebelarski klobuk. Morda pa postanemo čebelarji, ko bomo veliki. Kdo ve?

Bili smo tudi zelo ustvarjalni. Izdelali smo dekoracijo za garderobo. Uživali smo ob odtiskovanju rok, ko smo jih dvignili s podlage je tam ostal odtis čebele. Ustvarili smo tudi svoj čebelnjak, združili smo moči in ga skupaj pobarvali z voščenkami. Tjaša in Klara pa sta ga dopolnili, nato smo se v njem lahko tudi igrali. 

Zapisali in fotografirali: Tjaša Robič in Klara Jović

Fotografirale: Jasna Štante Prajnić, Kristina Behin, Tjaša Robič, Nina Recek

Majhna prijaznost ne obstaja.

Vsako dobro dejanje ustvari spremembo,

ki je brezmejna.

(Scott Adams)

V vrtcu Kočevje smo imeli v četrtek 16.11.2023, dobrodelni dan. V vseh enotah našega vrtca je potekala akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov. V enoti Brlogec smo vzgojiteljice v ta namen napekle piškote, ki so jih starši in otroci v zameno za prostovoljni prispevek odnesli domov.

Zbrani izkupiček je namenjen 11 letni deklici Zali iz Kočevja, ki se že drugič bojuje z zahrbtno boleznijo.

SRČNA HVALA VSEM, KI STE DAROVALI.

Zapis in fotografija: Sonita Majerle

V projektu ŽIVIM ZDRAVO sodelujemo prvo leto. Izvajamo naloge, ki so nam dodeljene. Torej veliko telovadimo in se gibamo, spoznavamo zdravo hrano in kar je najslajše tudi kuhamo, pečemo in okušamo. Do sedaj smo si pripravili okusen zdrav zajtrk, pečen kostanj in jabolčni kompot. Vse nam je bilo zelo okusno.

Projekt uspešno povezujemo z vsemi področji Kurikuluma. Torej s področjem matematike (spoznavamo, poimenujemo barve, štejemo, razvrščamo…), s področjem družbe (vsi sodelujemo po svojih močeh), s področjem jezika (pogovor, petje pesmic, bibarije…), s področjem gibanja (razvijanje grobe in fine motorike, izvajanje naravnih oblik gibanja…), s področjem narave (narava nam da veliko okusnih dobrot, ostanke odnesemo na obrobje gozda, kjer se z njimi nahranijo tudi živali, v prihodnje pa bomo poskrbeli tudi za naše ptičke na igrišču).

ZDRAV ZAJTRK: Jogurt z banano, cimetom in medom

ZDRAVA DOPOLDANSKA MALICA: Pečen kostanj in jabolčni kompot

Zapisala in fotografirala: Jasna Štante Pranjić

O trajnosti in trajnostnem razvoju se zadnje čase govori zelo veliko. A kaj trajnostni razvoj pravzaprav je?

Gre za način življena, ki je nesebičen do prihodnjih rodov. Način življenja pri katerem se družba zaveda, da zadovoljevanje lastnih potreb lahko ogroža možnost za rast in razvoj prihodnjih generacij. Je vseživljenjski proces preoblikovanja in ozaveščanja družbe.

V vrtcu Kočevje se zavedamo kako zelo pomembno je to, zato je eden od naših projektov VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ. V triletnem načrtu se bomo osredotočili predvsem na realizacijo trajnostne prehrane (izbira kakovostne, zdrave in uravnotežene prehrane) z namenom proizvesti čim manj odpadkov. Odrasli v vrtcu Kočevje se bomo trudili otrokom privzgajati pozitiven odnos do zdravega in pravilnega prehranjevanja, saj se zavedamo, da lahko z lastnim vzorom in skrbno načrtovanimi dejavnostmi odločilno vplivamo na oblikovanje njihove miselnosti, v tem primeru prehranskih navad otrok, ter posledično na njihovo zdravje.

V enoti Brlogec so najmanjši otroci, zato je vloga odraslega še toliko bolj pomembna, saj je prav lasten vzor tisti, ki otrokom kaže pot do trajnostne prihodnosti.

V zadnjih dveh mesecih smo bili v naši enoti trajnostni ne samo pri uresničevanju trajnostnega cilja zmanjšanja odpadkov, pač pa tudi še pri nekaterih drugih trajnostnih ciljih. Tako vzgojiteljice kot tudi otroci z našo pomočjo smo veliko ustvarjali iz odpadnega materiala, se pogovarjali o zdravi prehrani in še…

Naši najstarejši otroci so se udeležili Podnebnega teka:

Igrali smo se z odpadnim materialom:

Izdelovali smo laterne iz starih kozarcev za vlaganje:

Vzgojiteljice smo izdelale sveče za laterne za na prireditvi Noč duhcev, buč in čarovničk:

Pred dnevom spomina na mrtve smo izdelovali svečke na kamnih za na pokopališče:

Naredili smo rože iz odpadnega materiala in jih na Dan starostnikov podarili mimoidočim someščanom

Obiskala nas je teta Jesen in nam povedala kako zelo pomembno za naše zdravje je uživanje sadja in zelenjave:

Iz nekoliko slabšega sadja smo kuhali kompot:

Sami smo si pripravili okusne, zdrave malice (pečen krompir, buče in kostanj, pečena jabolka z medom)

S pomočjo naših hišnikov smo na našem igrišču posadili maline:

Zapisala: Sonita Majerle
Fotografije: Jasna š. Pranjić, Kristina Behin, Nina Recek, Tjaša Robič, Sonita Majerle

Fotografirale: Jasna Štante Pranjić, Sonita Majerle, Tjaša Robič, Nina Recek, Kristina Behin

Zajčki smo v začetku oktobra pohajkovali z vozičkom in delili sončnice starejšim občanom v okviru akcije: »Podari čas, polepšaj dan.« Ko smo risali nasmehe, smo zraven opazili še, kako lepo se je listje obarvalo v jesenske barve. Odločili smo se, da bomo jesen pripeljali tudi v našo igralnico.

Zavihali smo rokave in se lotili dekoracije. Poimenovali smo jo Zajčkova ozimnica. Nato smo se zopet odpravili na sprehod in nabrali jesensko listje ter ga posušili. Med nabiranjem smo opazovali okolico in drevesa. V naslednjem trenutku smo si v igralnici nič hudega sluteči ogledovali sliko drevesa in kar naenkrat je na omari zraslo naše drevo! A kaj ko je bilo brez listja, zato smo nanj prilepili posušene liste.

Nismo pa raziskovali samo jesensko listje. Obiskala nas je Kmetica Mica in nam prinesla polno košarico jesenskih plodov. Njene buče, kostanji, koruza … so bili sumljivo podobni tistim, ki smo jih nabrali z mamicami in očki in jih prinesli v vrtec. Tjaša in Klara sta nam pustili, da smo se z jesenskimi plodovi tudi igrali, ugotovili smo, da je najbolj zabavno razstavljanje storžev. Zdi se, da sta nam zavidali, saj sta storže nato hitro skrili in pometli vse sledi.

Veste, da znajo biti jesenski plodovi prav okusni. Vzgojiteljice so nam pripravile pečen krompir in buče. Mmm!

Gibali smo se ob pesmi Živali jeseni (M. Voglar) in spoznavali živali, ki v njej nastopajo. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se kotalili kot ježki in je vzgojiteljici Tjaši zmanjkalo sape, ker smo vsi splezani na njo. Tjaša in Klara sta nam pripravili čutno pot iz plodov, ki nam jih je pustila Kmetica Mica. Uživali smo ob hoji po koruzi, ki nam je masirala podplatke.

Zapisali in fotografirali: Tjaša Robič in Klara Jović

Vabilo noč duhcev, čarovničk in buč

Vsako leto 1.oktobra obeležujemo Mednarodni dan starejših. Otroci iz enote Brlogec smo želeli polepšati dan naključnim starejšim občanom, ki jih bomo srečali na sprehodu.

Z veseljem smo delili sončnice- izdelane iz naravnega in odpadnega materiala. Vsaka podarjena sončnica je imela priloženo tudi lepo misel. Otroci so z veseljem delili, naključni mimoidoči pa so bili presenečeni nad obdaritvijo.

JU-HU-HU uspelo nam je!

Zapisala: Jasna Štante Pranjić

Fotografirale: Jasna Štante Pranjić, Sonita Majerle, Kristina Behin, Nina Recek

Otroci iz skupine Miške smo sodelovali na razstavi DPŽ Kočevje. Na pobudo članic smo ustvarjali na temo BUČE. Z največjim veseljem smo barvali lesene kolute, odtisnili svoje dlani…in ju-hu-hu buče so že tu.

Razstavo smo si tudi ogledali, našli svoje buče ter občudovali izdelke svojih prijateljev.

Zapisala in fotografirala: Jasna Štante Pranjić

V okviru Evropskega tedna mobilnosti, smo se otroci iz skupine MIŠKE pridružili medgeneracijskemu povezovanju s srednješolci. Srednješolci so iz odpadnega materiala pripravili pravo štafetno palico, ki smo jo s ponosom nosili celo našo pot. Po svojih močeh smo odtekli traso okoli srednje šole. Za sodelovanje smo prejeli čudovite medalje iz lesa.

Zapisala in fotografirala: Jasna Štante Pranjić