Prišla je jesen in z njo jesenski plodovi. V skupini Pikapolonice smo se odločili, da malo bolje raziščemo in spoznamo kostanj. V škatlo z odprtino na pokrovu sva položili nekaj predmetov (ježico in plod divjega kostanja, plod domačega kostanja, krtačo, glavnik, zobno krtačko). Ko so predmete potipali vsi otroci, sva se začeli pogovarjati, kaj neki se skriva v škatli. Ježico domačega kostanja sva imeli v kozarcu.” Le zakaj je ni bilo v škatli?” so vprašali otroci. Natančno smo si ogledali ježici divjega in domačega kostanja, opisali smo razlike in podobnosti. Razložili sva, kako uporabljamo domači kostanj in kakšno vlogo ima divji kostanj za prehrano živali. Nato smo se odpravili na opazovalni sprehod po mestu, našli smo drevo divjega kostanja. Drevo smo si ogledali (deblo, veje listje), potipali, povohali. Otroci so z veseljem pobrali kostanj, nabrali smo tudi listje in vejice. Ježice pa sva vzgojiteljici pospravili na varno. V vrtcu smo si pripravili več kotičkov. S pomočjo povečevalnih stekel so si otroci ogledovali listje, veje. Otroci so material opazovali, primerjali in komentirali. Otrokom sva ponudili zemljo in lončke, kamor so otroci posadili kostanj. Naredili smo poskus! Enega od lončkov smo dali v omaro, drugega nismo nič zalivali, tretjega pa smo položili v posodo, kjer ni bilo nič zemlje, četrtega smo močno zalivali. Vsak dan smo opazovali, kaj se dogaja z našimi kostanji v lončkih. V matematičnem kotičku so otroci kostanj razvrščali, šteli in se z njim prosto igrali. Naučili smo se pesem Kostanjček zaspanček Mire Voglar in zaplesali jesenski ples.
Vzgojiteljici: Ivka Knežević in Jožica Poje
